Lahko bi rekli, da o tem, zakaj in kako je gibanje tudi v šoli in med procesom učenja pomembno ne le v času ur športa in med odmori ampak nasploh, čivkajo že ptički na vejah. Da spodbudimo optimalno delovanje možganov, dobro počutje in razpoloženje, večjo motivacijo in vključenost. In ko vidim učitelje, ki si upajo v pouk vnesti več gibalnih aktivnosti, mi zaigra srce.
Raziskave na področju nevroznanosti potrjujejo, da otroški možgani delujejo najbolje, kadar so aktivni ne le miselno, temveč tudi telesno. Dolgotrajno sedenje namreč upočasnjuje krvni obtok, vpliva na slabši pretok krvi do možganov, kar vodi v zmanjšano kognitivno učinkovitost, zmanjšuje koncentracijo in povečuje nemir, medtem ko že nekaj minut gibanja močno izboljša pripravljenost za učenje.
POZITIVNI VPLIVI GIBANJA NA OTROKA
Podpira razvoj in delovanje možganov. Gibalne aktivnosti spodbujajo povezave med nevroni. Zagotovo ste že slišali za nevroplastičnost. To je sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo glede na izkušnje, ki smo jim v življenju izpostavljeni. Torej tudi gibanje spodbuja nastanek novih povezav med nevroni. Možgani se dobesedno preoblikujejo, ko otroci uporabljajo telo in čute v učenju.
Izboljša pretok krvi in kisika. Telesna aktivnost pospeši prekrvavitev možganov, kar poveča dostop do kisika in hranil ter izboljša zbranost in odzivnost.
Izboljšuje delovanje izvršilnih funkcij: pozornosti, nadzora impulzov, delovnega spomina, fleksibilnega razmišljanja, ki so temelj uspešnega učenja. Brez njih si uspešnega učenja ne moremo predstavljati. Zakaj? Ker gibalne aktivnosti dokazano izboljšujejo delovanje prefrontalnega korteksa, področja možganov odgovornega za izvršilne funkcije. Aktivni učenci lažje načrtujejo, rešujejo probleme, ostajajo osredotočeni in zaključujejo naloge. Z drugimi besedami – gibanje odpira vrata za razumevanje, pomnjenje in ustvarjalno razmišljanje.
Spodbuja sodelovanje in socialne veščine, ker igre in gibalne aktivnosti razvijajo komunikacijo, sodelovanje in čustveno pismenost.
Podpira različne učne stile, saj se učimo z lastnim telesom in izkušnjo.
Pri učencih možgani naravno delujejo najbolje, kadar učenje poteka skozi gibanje, raziskovanje in konkretne izkušnje. Gibanje torej ni le igra, sprostitev, zabava, je pogoj za učenje, razvija telo in telo podpira učenje. Učenje ni ločeno od telesa. Otroci najprej razvijajo temeljne gibalne spretnosti, ki jim kasneje omogočajo natančno pisanje, orientacijo po prostoru in listu, sledenje z očmi, koncentracijo v sedečem položaju, sodelovanje pri nalogah in igri.
Kaj vse razvija gibanje?
Ravnotežje: pogoj za sedenje, pozornost in stabilnost.
Koordinacijo: sodelovanje rok, nog in oči, kar je nepogrešljivo pri pisanju, telovadbi, igrah.
Orientacijo v prostoru: otrok ve, kje je njegovo telo, kako sledi navodilom, razume “zgoraj–spodaj”, “levo–desno”.
Grobo motoriko: moč, vzdržljivost, nadzor nad telesom.
Fino motoriko: natančni gibi prstov in rok – osnova za pisanje, barvanje, rezanje, tipkanje.
Tako gibanje neposredno vpliva na:
- pisanje (razvitost prstov, koordinacija oko–roka),
- bralno razumevanje (sledenje z očmi, orientacija po vrsticah),
- računanje (predstave o številu, smer, prostorska predstava),
- govor (koordinacija govornega aparata, ritem in slušna pozornost),
- sodelovalno učenje (socialne veščine, čustvena regulacija).
Gibanje omogoča, da otrok ostane osredotočen, čustveno uravnan in telesno pripravljen na sedenje, poslušanje in miselno delo.
KAKO VKLJUČITI VEČ GIBANJA V POUK?
V nadaljevanju najdete konkretne ideje, kako preprosto in hitro vključiti gibanje v pouk – po predmetih, za v razred in na prostem.
Najprej pa se moramo zavedati, da smo kot učitelji gibalo sprememb. Nismo, ne smemo biti le posredovalci znanja. Smo ustvarjalci prostora, kjer otroci rastejo v znanju, gibanju in samozavesti.
Gibanje pri pouku ni motnja, ni nagrada, ni moteči dejavnik. Je sredstvo, ki nas pripelje bližje ciljem. K več razumevanja, sodelovanja, boljši koncentraciji in več radosti pri učenju.
Morda se ob misli na bolj aktiven pouk pojavi dvom: »Kaj pa red v razredu? Kaj pa učni cilji? Bo to sploh izvedljivo?« Da. Še več kot to. Bo lažje, ko se otroci počutijo telesno uravnovešene, slišane, vključene.
Začnimo z majhnimi spremembami – en gibalni izziv na začetku ure, ena naloga na tleh, ena minuta poskokov med branjem, ena hitra gibalna igra kot je dan- noč – ustvarijo veliko razliko.
Pravzaprav nič posebnega, le vračanje k naravnim oblikam učenja. Preko gibanja, igre, dotika, ritma in prostora.
Gibanje lahko vpletamo v pouk v razredu ali ga izvajamo na prostem. Pomembno je, da so dejavnosti smiselno povezane z učnimi cilji in ne predstavljajo le “prekinitve”.
IDEJE PO PREDMETIH
SLOVENSKI JEZIK
Gibanje podpira razumevanje besedila, tvorjenje povedi, bogatenje besedišča,
razvoj govora in aktivno poslušanje.
V razredu:
Besedni lov: na listke napiši besede in jih skrij po učilnici; učenci jih poiščejo in sestavijo povedi.
Igra vlog: ob dramatizaciji zgodbe naj učenci vstajajo, hodijo, uporabljajo mimiko in gib.
Abecedna telovadba: ob vsaki črki naredijo gib, npr. A – roke v zrak, B – poskok, C – čepenje itd.
“Živa poved” – učenci z gibom prikažejo glagol iz povedi (npr. »Otrok skače.« – vsi skočijo). Učitelj spreminja glagol, otroci pokažejo novo dejanje.
Na prostem:
Iskanje rim: učenci tekajo med postajami z besedami in poiščejo pare, ki se rimajo.
“Zgodba po postajah” – na vsaki postaji npr. drevesu je del zgodbe (ali vprašanje o njej), otroci se gibajo med postajami in odgovarjajo v gibanju (npr. pokaži, kako bi hodil/a, če bi bil/a volk iz zgodbe).
MATEMATIKA
Gibanje podpira predstave o številu, količini, zaporedju, orientacijo (levo-desno, zgoraj-spodaj), reševanje problemov skozi konkretno izkušnjo.
V razredu:
“Številčni koraki” – učitelj bere števila, otroci naredijo toliko korakov naprej/nazaj. Nato seštejejo ali odštejejo skupaj.
Računski poskoki: učitelj reče račun, učenci skočijo določeno število krat, kolikor je rezultat.
Gibljive enačbe: učenci z gibi ponazorijo računske operacije (npr. + pomeni objem dveh sošolcev).
Matematični twister: podne številke za računanje, otroci z rokami/nogami pokažejo rešitev.
Na prostem:
Skakalni kvizi: učenci tečejo do rešitev računov, razporejenih po igrišču.
Geometrijski liki s telesom: oblikujejo like s telesi ali vrvmi.
“Matematična pot” – na vsaki postaji naloga (npr. »Poišči tri liste, jih položi v trikotnik« ali »Skoči število, večje od 5, a manjše od 9«).
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (SPOZNAVANJE OKOLJA)
Gibanje podpira zaznavanje in opazovanje narave, razumevanje časa in prostora, aktivno raziskovanje in logično sklepanje.
V razredu:
Gibalna simulacija: učenci ponazarjajo gibanje planetov, pretakanje vode, delovanje telesa.
Igra vlog: npr. “potovanje hrane” – učenci so zobje, želodec, črevesje…
Eksperiment na postajah: učenci se premikajo med postajami z enostavnimi eksperimenti.
“Živa ura” – učenci s telesi postavijo urne kazalce na tla (časovna orientacija). Lahko uporabimo tudi vrv ali kredo.
Na prostem:
Opazovanje narave v gibanju: hoja, iskanje rastlin, merjenje dolžin/listov itd.
Spoznavanje dreves skozi gib: hoja do dreves, dotikanje, merjenje obsega z vrvico.
Gibalni kviz: vprašanje → tek do pravega odgovora.
“Išči, opazuj, odgovori” – otroci iščejo po okolici naravne pojave (list, ki spreminja barvo, zvok ptice) in jih povežejo z vsebino (letni časi, vreme, živali).
DRUŽBOSLOVJE (SPOZNAVANJE OKOLJA, ZGODOVINA, GEOGRAFIJA)
Gibanje podpira zaznavanje in opazovanje sveta okoli nas, razumevanje časa in prostora, aktivno raziskovanje in logično sklepanje.
V razredu:
Časovni trak po tleh: učenci hodijo po traku in se ob postajah ustavljajo ter pripovedujejo.
Zemljevid na tleh: gibalna igra z državami/zemljevidi (“Stopi na Slovenijo!”, “Skoči do Italije!”).
Na prostem:
Orientacija s kompasom: hoja po navodilih (npr. 10 korakov severno, nato vzhodno…).
Zgodovinski pohod: sprehod po poti, na kateri so prikazane zgodovinske točke (lahko na tablicah ali kot igro z vlogami).
Spoznavanje krajev z igro “kdo sem?”: otroci se gibajo in ugibajo, kateri kraj ali osebo predstavljajo sošolci.
UMETNOST (LIKOVNA, GLASBENA)
Gibanje podpira razvoj fine motorike, prostorsko predstavo, ustvarjalnost in izražanje občutkov skozi telo, razvoj ritma in tempa, občutenje melodije in dinamike, pomnjenje pesmi in besedil skozi gib.
V razredu:
Risanje z velikimi gibi: stoje, z dolgimi čopiči, s telesom – otroci rišejo v zraku z rokami, stopali ali palico, nato to prenesejo na papir (linije, oblike).
Glasbene igre z gibanjem: poskoki v ritmu, hoja kot različne živali ob zvoku ali ali ploskanje po navodilih (počasi, hitro, v parih, zamenjave).
Igra kipov: ob glasbi se gibljejo, ko se glasba ustavi – “zamrznejo”.
Na prostem:
Risanje s kredami: ustvarjanje velikih slik po tleh.
“Zemeljska slika”: ustvarjanje iz naravnih materialov (kamenčki, palice, listi) – npr. mandala, črke, obrazi.
Glasbeni sprehod: poslušanje zvokov narave, ustvarjanje naravnih inštrumentov.
Kiparska igra iz naravnih materialov: oblikovanje iz kamenčkov, vejic, listja.
“Pesem v gibanju” – otroci ustvarijo preprost gib ali koreografijo na znano pesem. Lahko vključijo tudi naravne instrumente (kamni, palice, listje).
GIBALNE MINUTE IN ODMORI, PREHODI MED DEJAVNOSTMI
Učitelji lahko v vsak predmet vključimo tudi čisto kratke gibalne vložke:
- minutni raztegi,
- skoki na mestu med menjavo aktivnosti,
- vaje z rokami za spomin ali koncentracijo,
- obojeročne dejavnosti (risanje, kazanje besed…) – pokukajte med moje objave na Instagramu in Facebooku.
ČISTO MOJ DODATEK – IGRE Z MOJIMI GIBIMIGI KOCKAMI
Kocke in igre so zasnovane tako, da:
- spodbujajo naravno otroško potrebo po gibanju,
- razvijajo koordinacijo, ravnotežje, fine motorične spretnosti in orientacijo,
- podpirajo razvoj jezika, mišljenja in sledenja navodilom,
- omogočajo ponavljanje, utrjevanje in učenje skozi igro in zabavo.
Z njimi lahko:
- podpremo razvoj pozornosti, vidnega in slušnega sledenja,
- dosegamo cilje športne vzgoje – razvijamo telesno shemo, orientacijo, gibljivost, koordinacijo,
- pri jeziku razvijamo razumevanje in tvorbo povedi, besedišče (posnemanje gibanja živali), priklic in ubesedovanje,
- podpiramo razvoj prepoznavanja količin, razumevanja številskega obsega, štetja in tako popestrimo pouk matematike,
- spoznavamo živali in njihove značilnosti, naravna okolja,
- podpremo razvoj socialnih veščin – sodelovanje, čakanje na vrsto, upoštevanje pravil, izražanje mnenja, ponavljanje za vrstniki.
Otrok vrže kocke, prebere gib, prepozna žival in izvede gib. Posnema medveda, skače kot žaba, se plazi kot krokodil, se ziba kot pingvin, valovi kot meduza, … lahko se pošalimo in se igramo, katera žival bo danes tvoja učiteljica. Otrok vrže drugo kocko in razbere koliko ponovitev določenega giba mora narediti. Tako se učimo skozi igro in gibanje tudi znotraj razreda. Dejavnost je lahko popoln kratek odmor ali uvod v učno uro, ki otrokom pomaga sprostiti energijo in se znova osredotočiti.
Morska gibi migi družabna igra – v zbirki Poletne igre
Gibanje ni v napoto učnim ciljem – je pot do njih. In najlepše? Otroci ostanejo zbrani, motivirani, prisotni. Tudi če se premikajo. Ali pa ravno zato;)
Zdaj pa v akcijo!
